Slišite to? To ni samo šum morja. To je zvok, ki ga pozna vsak starš na dopustu – zvok čiste, nefiltrirane SREČE - otroškega smeha.
Ja, prav si zamišljate. V našo ulico med mobilnimi hiškami so se naselili novi sosedje. In z njimi je prišla tudi… divja horda (v najboljšem možnem smislu). Nova prijateljstva za Brina. Kot da sem jih priklicala s prejšnjo objavo! V trenutku se je naš kamp spremenil v dirkalno prizorišče, tajnih sestankov za grmovjem in strateških bitk za boljši del gugalnice.
Ko je zaslišal prvo vreščanje, je skoraj brez čevljev že stal pri vratih in vpil: “Mami, grem ven!”
Seveda, preden sem mu prižgala zeleno luč za odcepitev od matičnega plovila, je sledil obvezni varnostni preizkus, ki ga poznamo vsi kampisti.
Jaz, s smrtno resnim obrazom: "Brin, misija "Preživetje v divjini kampa", vprašanje številka ena: Kje je naša baza?"
On se zasmeji, zavije z očmi (kot zna samo on) in reče: "Mami, noooo, 792. Daj, grem lahko že?"
Dovoljenje odobreno. Misija ‘Svoboda’ se lahko začne.
In so šli. Celo pozno popoldan jih praktično nismo videli, razen ko so kot kobilice vdrli v hiško po kozarec vode, pustili za sabo sled peska in že jih ni bilo več. Mrak je padel, a njihova energija ni. Igra bi se verjetno nadaljevala do jutra, če ne bi po kampu zadonel večglasni zbor staršev, ki smo z različnih teras klicali svoje potomce na večerjo.
Dan se je končal s srečnim, utrujenim in končno spet socializiranim otrokom. Popolno.
A kot vsak starš ve, je vsak dan na dopustu nova zgodba, z novimi izzivi…
🌊 Naslednje jutro…
"Mami, jaz ne bi šel v vodo, bi bil kar tukaj v hiški", me je zjutraj presenetil Brin.
Gotovo poznate tisti občutek, ko se otroku "nič ne da". Ko vsa morska evforija izpuhti in bi najraje preživel dan v zavetju klime. A ne, dragi moj fant, nismo prišli na morje, da bi posedali notri (verjetno tipični starševski stavek hihi).
In takrat se mi je v mislih prikradla moja lastna otroška morska dogodivščina. "Brin, že vem, kaj bova počela! Greva zgraditi morsko trdnjavo". Ni vedel, kaj to pomeni, a v njegovih očeh sem videla iskrico. Povedala sem mu, kako sem kot deklica z otroki na obali zlagala kamne, gradila “utrjene baze” iz morskih zakladov. In da bi to rada delila tudi z njim.
In res – odpravila sva se na plažo. Naša starejša punca je šla na dolg sprehod, partner plavat, midva pa po svoje. Našla sva odličen kotiček v senci, odložila brisače tik ob morju in pričela z zlaganjem kamnov.
Sprva me je gledal z dvomom. "Kako pa?" je vprašal, ko sva prispela do obale, polne belih kamnov. A ko sem poiskala prvi, velik ploščat kamen za osnovo, je njegova radovednost premagala skeptičnost. Pridružil se mi je in začel iskati naslednjega.
Njegove oči, prej motne od "brez volje", so se zjasnile. Dobile so fokus. Njegove roke so zdaj z neverjetno potrpežljivostjo obračale kamne in iskale ravnotežje. Sodelovala sva. Zadrževala dih ob vsakem novem kamnu, ob vsakem valu. Se smejala, nisva nič merila, nič računala, samo gradila… Vmes iskala školjke, odkrila nove morske alge (poimenovala sva jih Trolli frizure) in se prepustila trenutkom popolnosti v ustvarjanju. Jaz sem mu pokazala svojo otroško igro. On je njej dal novo obliko.
Usedla sva se ob morje in pričela v najino trdnjavo metati kamenje, da sva zbijala vsak postavljen kamen nazaj v vodo. No, to ni iz moje mladosti – to je bila spontana ideja Brina in moram priznati, da sva se neizmerno zabavala ob tem, kateri kamen bo zletel dlje in kateri bo prvi padel nazaj v vodo, ter kdo je podrl del trdnjave.
Tam, na brisači, s soncem na ramenih, sem dojela. Ni potreboval nove aplikacije. Potreboval je izziv za svoje roke in misli. Ni potreboval drage igrače. Potreboval je občutek ravnotežja, miru in osredotočenosti. In morda najpomembneje – potreboval je prostor, da iz ustvarjanja preide v igro, da iz mojega načrta ustvari svojo lastno, spontano zabavo.
V tistem trenutku mi je postalo jasno poslanstvo, ki ga nosimo tudi pri "Otroškem veselju". Ne gre za to, da otroke zasujemo z aktivnostmi. Gre za to, da jim ponudimo prava doživetja.
Seveda nam ni treba vedno vsega znati sami. Včasih je najlepše, ko to strast do ustvarjanja z našimi otroki deli nekdo drug – mentor na lončarski delavnici, vodnik na gozdnem taboru ali animator na ustvarjalnici,… Prav zato na platformi Otroško veselje zbiramo ponudnike, ki verjamejo v moč pristnega doživetja. Ki razumejo, da je včasih stolp iz navadnih kamnov vreden več kot vsi slikovni piksli na svetu.
Ta dan na plaži ni bil na nobenem seznamu poletnih aktivnosti. Bil je spontan pobeg pred dolgčasom oziroma "brez voljo". A postal je še en kamenček v mozaiku lepih spominov tega poletja. Ker naju je opomnil, da je največja čarovnija skrita v preprostih stvareh – in v otroški domišljiji, ki zna tudi iz najlepše umetnine narediti še boljšo igro.
A ker je število dni dopusta omejeno, za brezskrbnost počitniških dni Otroško veselje poskrbi… najdite popolno doživetje svojemu otroku in se prepustite trenutku popolnosti za vas kot starša in za vašega otroka. Ker naši ponudniki ustvarjajo pristna doživetja. 👉 Otroško veselje
Z objemom in z mislijo na vse kupe kamnov, ki čakajo, da se spremenijo v vaše umetnine in nepozabne dopustniške spomine.